Kaj je konoplja?

Konoplja pripada družini najbolj razvitih rastlin konopljevk (Cannabaceae), kamor spada tudi hmelj. Ta družina spada pod deblo Urticales. Še danes ni jasno, ali imamo več vrst konoplje ali pa imamo eno zelo variabilno vrsto z mnogo varietetami. Tako lahko zasledimo različna poimenovanja, kot so Cannabis sativa, C. indica in C. ruderalis ali pa C. sativa z podvrstami in C. indica ali pa samo podvrste C. sativa.

Izhaja iz centralne Azije, od koder se je razširila po vsem svetu. Je enoletna rastlina, ki tvori steblo visoko 5 ali več metrov, ki je lahko bolj ali manj razvejeno, odvisno od sorte in gostote sajenja. Je dvodomna rastlina, to pomeni da tvori moške in ženske rastline, tvori pa tudi dvospolne rastline, oba spola na eni rastlini. Moške rastline cvetejo 2-3 tedne pred ženskimi. Moške rastline prej dozorijo, so manjše in dajo finejše vlakno kot ženske, zato imamo pri ročnem spravilu dve fazi. Najprej se spravljajo moške rastline, čez dva tedna pa še ženske rastline.

Korenina tvori vretenast sistem. Glavna korenina se z globino močno razveji, na lahkih zemljiščih prodre tudi dva metra globoko, stranske korenine pa do 60 cm globine. Osnovna masa korenin je do 40 cm globine. Kljub močno razvitemu koreninskemu sistemu je glede na nadzemni del slab, zato mora zemlja imeti dovolj hranilnih snovi in vlage za normalni razvoj korenine.

Steblo je ravno, na vrho se lahko razveji. Pri gosti setvi se rastlina ne razveji, ampak tvori dolgo ravno steblo. Mlada stebla so mehka, sočna, pokrita z žleznimi dlačicami. Z rastjo postaja steblo trše in hitro odreveni. V zrelem stanju se skorja z vlakni zelo lahko lupi od stebla. Spodnji del stebla je okrogel, srednji del šestkoten in zgornji del štirikoten. Debelina stebla variira od 6 do 60 mm, odvisno od gostote setve. Tanjše steblo vsebuje večji delež vlakna. Starejše sorte so imele okrog 10% vlakna, novejše pa dosežejo tudi 30%.H

Listi so na dolgih pecljih, dlanasto sestavljeni iz 1 do 11 lističev, največkrat iz 5 do 9 delov. Mlada rastlinica ima dva zelena kotiledona in dva slabo razvita zelena lističa. Kotiledoni v prvi periodi življenja predstavljata izvor hranilnih snovi in prve organe asimilacije. Z razvojem rastline se posušijo.

Cvet. Moški cvet je sestavljen iz svetlozelenih petih venčnih listov in petih prašnikov na dolgih tankih nitih, razporejeni na bočnih vejicah metlice. Ženski cvetovi so ravno tako razporejeni na osnovnih vejah, ki izhajajo iz pazduh listov. Ženski cvet ima pestič iz dveh oplodnih lističev in braktejo, ki obdaja plodnico.

Danes imamo že nekaj enodomnih sort, ki zato enakomerno dozorevajo in jih lahko naenkrat požanjemo.

Plod konoplje imenujemo orešek, je okroglo jajčaste oblike. Obdan je s perikarpom, ki je trd in mehanično ščiti seme. Površina ploda je gladka, sive do zelene barve, obdana s črnim mozaikom.

Smola. Po celi rastlini so razporejene žleze, najbolj pa v pazduhah listov in na listih blizu cvetov, ki izločajo smolo. Sestava te smole je zelo kompleksna, 80 do 90 % iz kanabinoidov, eteričnih olj , visokopolimernih fenolov, terpenov in voska. Do zdaj so odkrili 61 kanabinoidov in odkrivajo vedno nove. Velik delež predstavljata kanabidiol (CBD) in kanabinol (CBN). Iz skupine tetrahidrokanabinolov (THC) izhajajo psihoaktivni kanabinoidi konoplje.

V krovnih lističih semen je zelo veliko kanabinoidov, seme in vlakna pa jih ne vsebujejo.

V Evropski skupnosti je dovoljeno pridelovati sorte konopelj, ki v zgornji tretjini rastline ne vsebujejo več, kot 0.3% THC. Take konoplje je potrebno zelo veliko konzumirati, da se občuti njen učinek.

Konoplja, ki je namenjena za pridelavo vlakna se od indijske konoplje ne razlikuje samo zaradi nizke vsebnosti THC-ja, ampak tudi po večji vsebnosti CBD, ki deluje antagonistično THC-ju. Izniči njegov učinek. Zato je pomembno tudi razmerje med THC in CBD, ki lahko pri sortah, ki niso namenjene za drogo, presega razmerje 1:5.

Indijska konoplja lahko tvori 1.5 - 8 % THC-ja in razmerje med THC in CBD je čez 2:1.

Indijska in navadna konoplja se lahko že v mladih rastlinah ločita, če izmerimo vsebnost THC.

Konoplja zelo hitro raste, tvori obilno listno maso in zakrije celotno talno površino in tako uniči plevel, ker ne dobi več svetlobe. Daje največjo biomaso na enoto površine. To pomeni: Če bi z njo kurili, bi dobili največ energije na hektar površine.

Toda škoda jo je kuriti, ker je ta trenutek dragocenejša, kot surovina za papir, tekstil, tehnično vlakno, kemično industrijo, prehrano ...

Za gojenje je nezahtevna in enostavna. So različne sorte z različno rastno dobo in za različne namene.

Severnoruske sorte: Vegetacija moških rastlin 30 - 35 dni, ženskih 60 - 80 dni. Višina do 60 cm. V naših razmerah primerne za setev konec poletja ali zgodaj spomladi za pridobivanje zelo finega vlakna.

Srednjeruske sorte: Vegetacijska doba 110 - 115 dni, višina do 200 cm. Podobna je tudi naša Prekmurska sorta.

Južne sorte: Vegetacijska doba 125 - 140 dni, višina 250 - 450 cm. Gojijo jo v Vojvodini. Uspevala bi tudi pri nas.

Vzhodnoazijske sorte: Vegetacijska doba več kot 145 dni, višina 400 - 600 cm.

Sorte potem še delimo na predivne, oljne, semenske in za drogo (indijske).

Indijska konoplja tvori posebno unčinkovino THC (tetra-hidrokanabinol) v veliki koncentraciji, ki deluje psihoaktivno in se obravnava, kot mamilo, in je zaradi tega prepovedana.